Danes je 8.11.2024

Input:

Polnjenje električnih vozil (C‑60/23)

17.10.2024, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 26 minut

SODBA SODIŠČA (peti senat)

z dne 17. oktobra 2024 (jezik postopka: švedščina)

„ Predhodno odločanje – Obdavčenje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člena 14 in 15 – Polnjenje električnih vozil – Polnjenje prek opreme, ki jo da na voljo družba in ki omogoča dostop do mreže polnilnih mest, ki jih upravljajo različni upravljavci – Opredelitev transakcije za namene DDV – ,Dobava blaga‘ – Prenos po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija “

V zadevi C‑60/23,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska) z odločbo z dne 3. februarja 2023, ki je na Sodišče prispela 6. februarja 2023, v postopku

Skatteverket

proti

Digital Charging Solutions GmbH,

SODIŠČE (peti senat),

v sestavi I. Jarukaitis, predsednik četrtega senata v funkciji predsednika petega senata, D. Gratsias (poročevalec), in E. Regan, sodnika,

generalna pravobranilka: T. Ćapeta,

sodna tajnica: A. Lamote, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 7. februarja 2024,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Skatteverket A.‑S. Pallasdies, agentka,

–        za Digital Charging Solutions GmbH U. Grefberg,

–        za švedsko vlado H. Eklinder in F.‑L. Göransson, agentki,

–        za madžarsko vlado Zs. Biró‑Tóth in Z. Fehér, agenta,

–        za Evropsko komisijo M. Björkland in M. Herold, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 25. aprila 2024

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 14 in 15 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2009/162/EU z dne 22. decembra 2009 (UL 2010, L 10, str. 14) (v nadaljevanju: Direktiva 2006/112).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Digital Charging Solutions GmbH, ki je družba nemškega prava, in Skatteverket (davčna agencija, Švedska) glede veljavnosti davčnega stališča, sprejetega 8. aprila 2022 (v nadaljevanju: davčno stališče).

 Pravni okvir

Pravo Unije

3        Člen 1(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112 določa:

„Pri vsaki transakciji se [davek na dodano vrednost (DDV)], izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali za te storitve, obračuna po odbitku zneska DDV, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.“

4        Člen 2(1) te direktive določa:

„Predmet DDV so naslednje transakcije:

(a)      dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;

[…]

(c)      storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;

[…].“

5        Člen 14 navedene direktive določa:

„1.      ,Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.

2.      Za dobavo blaga se poleg transakcije iz odstavka 1 štejejo naslednje transakcije:

[…]

(c)      prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo.

[…]“

6        Člen 15(1) te direktive določa:

„Kot premoženje v stvareh se štejejo tudi električna energija, plin, toplota ali energija za hlajenje in podobno.“

Švedsko pravo

7        V skladu s členom 1, prvi odstavek, točka 1, poglavja 1 mervärdesskattelagen (1994:200) (zakon (1994:200) o davku na dodano vrednost) z dne 30. marca 1994 (SFS 1994, št. 200) (v nadaljevanju: zakon o DDV) se DDV plačuje za dobave blaga ali opravljanje storitev na nacionalnem ozemlju, ki so obdavčljive in jih opravi davčni zavezanec, ki deluje kot tak.

8        Člen 6 tega poglavja zakona o DDV določa, da blago pomeni premoženje v stvareh, vključno z nepremičninami, plinom, toploto, energijo za hlajenje in električno energijo. Ta člen dodaja, da opravljanje storitev pomeni vsako dobavo, razen tiste, ki se nanaša na blago.

9        Člen 1, prvi odstavek, točka 1, poglavja 2 zakona o DDV določa, da je dobava blaga med drugim opredeljena kot odsvojitev blaga, opravljena za plačilo, medtem ko člen 1, tretji odstavek, točka 1, tega poglavja določa, da je opravljanje storitev opredeljeno kot storitev, ki se opravi, prenese ali drugače opravi za nekoga za plačilo.

 Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

10      Družba Digital Charging Solutions ima sedež dejavnosti v Nemčiji, na Švedskem pa nima stalne poslovne enote. Uporabnikom električnih vozil na Švedskem zagotavlja dostop do mreže polnilnih mest. Uporabniki prejemajo informacije v realnem času o cenah in razpoložljivosti polnilnih mest, ki so del te mreže. Poleg tega zagotovljena storitev zajema funkcijo iskanja in lociranja polnilnih mest ter načrtovanja poti.

11      Polnilnih mest, ki so del navedene mreže, ne upravlja družba Digital Charging Solutions, ampak upravljavci, s katerimi je ta družba sklenila pogodbe, da bi uporabnikom električnih vozil omogočila polnjenje teh vozil. V ta namen družba Digital Charging Solutions tem uporabnikom daje na voljo izkaznico in IT aplikacijo za avtentikacijo. Ob uporabi kartice ali aplikacije se polnjenja zabeležijo pri operaterju mreže polnilnih mest, ki ta polnjenja zaračuna družbi Digital Charging Solutions. Računi se izdajajo mesečno, ob koncu vsakega meseca, plačilo pa je treba izvesti v roku 30 dni.

12      Družba Digital Charging Solutions na podlagi računov, ki jih izdajo upravljavci polnilnih mest, prav tako mesečno uporabnikom kartice ali aplikacije kot ločena elementa zaračunava, prvič, količino dobavljene električne energije in, drugič, dostop do mreže in s tem povezanih storitev. Cena električne energije se spreminja, vendar se za dostop do mreže in teh storitev zaračunava fiksna dajatev. Ta dajatev se zaračuna neodvisno od tega, ali je uporabnik v zadevnem obdobju dejansko kupil električno energijo ali ne. Od družbe Digital Charging Solutions ni mogoče kupiti samo električne energije, ne da bi se plačalo tudi za dostop do mreže in navedenih storitev.

13      Družba Digital Charging Solutions je 14. aprila 2021 pri Skatterättsnämnden (komisija za davčno pravo, Švedska) zahtevala izdajo davčnega stališča. Ta komisija je 8. aprila 2022 sprejela stališče, v katerem je navedla, da dobava s strani družbe Digital Charging Solutions pomeni kompleksno transakcijo, ki jo večinoma sestavlja dobava električne energije uporabnikom, in da bi bilo zato treba šteti, da je kraj dobave na Švedskem.

14      Davčna agencija je pri Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče, Švedska), ki je predložitveno sodišče, vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se davčno stališče potrdi. Družba Digital Charging Solutions je prav tako vložila tožbo pri navedenem sodišču, vendar je z njo predlagala spremembo tega stališča. Družba Digital Charging Solutions je pred predložitvenim sodiščem trdila, da gre v obravnavani zadevi za dve ločeni storitvi, in sicer za dobavo električne energije in za opravljanje storitev dostopa do mreže polnilnih mest, tako da bi morala biti na Švedskem obdavčena le dobava električne energije.

15      Kot je razvidno iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, večina članov komisije za davčno pravo meni, da upravljavci polnilnih mest dobavljajo električno energijo družbi Digital Charging Solutions, ta pa jo dobavlja uporabnikom. Šlo naj bi torej za verigo transakcij, v kateri naj ti upravljavci ne bi bili v pogodbenem razmerju z uporabniki.

16      Manjšina članov te komisije pa meni, da družba Digital Charging Solutions uporabnikom zagotavlja storitev, ki obsega zlasti dajanje na voljo mreže polnilnih mest zadnjenavedenim, ki ga zaračunava, kar naj bi pomenilo, da jim za nakup električne energije daje določeno obliko kredita, kot je bilo v drugih dejanskih okoliščinah razsojeno v sodbah z dne 6. februarja 2003, Auto Lease Holland (C‑185/01, EU:C:2003:73), in z dne 15. maja 2019, Vega International Car Transport and Logistic (C‑235/18, EU:C:2019:412). Ta pristop naj bi zlasti upošteval dejstvo, da ima uporabnik prosto izbiro glede pogojev, kot so med drugim kakovost, količina, čas nakupa in način uporabe električne energije.

17      Predložitveno sodišče pa se za rešitev spora, ki poteka pred njim, sprašuje o obsegu, ki ga je treba pripisati sodni praksi, ki izhaja iz teh sodb.

18      V teh okoliščinah je Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.      Ali dobava uporabniku električnega vozila, ki jo sestavlja polnjenje vozila na polnilnem mestu, pomeni dobavo blaga na podlagi člen[a] 14(1) in [člena] 15(1) [direktive 2006/112]?

2.      Če je odgovor na [prvo] vprašanje […] pritrdilen, ali je treba nato šteti,