2018.20.2.1 Primeri verižnih poslov
mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka
Naše podjetje (A1) sodeluje v naslednjih pretokih blaga v EU:
1. Podjetje v Sloveniji (A1) kupi blago od podjetja v Italiji (B) in ga proda naprej kupcu v Nemčiji (A2), pri tem pa se blago dobavi neposredno od podjetja v Italiji kupcu v Nemčiji.
2. Podjetje iz Slovenije (A1) kupi blago od proizvajalca iz Belgije (B) in ga proda drugemu podjetju iz Slovenije (A2), pri čemer gre blago neposredno od proizvajalca iz Belgije (B) do drugega podjetja iz Slovenije (A2).
3. Podjetje iz Slovenije (A1) proda blago drugemu podjetju iz Slovenije (A2), ki to blago nadalje proda končnemu uporabniku iz Nemčije (B). Fizični tok blaga se izvrši neposredno od proizvajalca iz Slovenije (A1) do končnega uporabnika iz Nemčije (B).
Kako se tretira pridobitev blaga iz EU v teh treh primerih za podjetje (A1) in kako se obračuna DDV na izhodni strani, ko to blago fakturiramo naprej? Kako se poroča v RP-O in za namene Intrastata?
Uvodoma velja opozoriti, da je treba pri verižnih poslih, pri katerih prihaja do več zaporednih dobav, upoštevati več različnih kriterijev. Med drugim je tako treba natančno določiti trenutek dobave blaga, torej kdaj in kje pride do prenosa razpolagalne pravice na kupca v vsakem od korakov ter kateri od transakcij se pripiše prevoz. Vaši podatki so precej pomanjkljivi, zato v nadaljevanju lahko podam odgovore, ki so primerni le kot pomoč pri reševanju zadevne problematike, nikakor pa ne smejo biti edina osnova za sprejemanje kakršnihkoli odločitev. Zaradi kompleksnosti DDV implikacij pri verižnih poslih svetujem obisk kakšnega izmed specializiranih seminarjev oziroma posvet z davčnim svetovalcem.
Ad1)
Glede na opisano bi v tem primeru veljalo preveriti pogoje za uporabo administrativne poenostavitve, ki velja za tristranske posle. Skladno s 27. členom PZDDV so namreč tristranski posli verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec – dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Unije davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tretjo državo članico.
Navedena definicija je splošna, je pa treba ob njej upoštevati še precej drugih elementov, tudi tiste, na katere je v sodbah opozorilo Sodišče EU. Glede na opis, ki ste ga podali, lahko zaključim, da v konkretnem primeru dejansko nastopajo trije različni davčni zavezanci, identificirani vsak v svoji državi članici. Je pa na podlagi razpoložljivih listin treba preveriti še, kje je prišlo do prenosa pravice do razpolaganja nad blagom s slovenske družbe na nemškega kupca oziroma ali se prevoz blaga, ki je bil opravljen, lahko pripiše prvi transakciji in ne šele drugi. V svojem opisu namreč tega ne navajate.
To izpostavljam zlasti zaradi odločitve Sodišča EU v sodbi v zadevi C-386/16 (Toridas). V omenjeni sodbi je namreč Sodišče EU odločilo, da dobava blaga, ki jo opravi davčni zavezanec s sedežem v prvi državi članici (torej v vašem primeru Italija), ni oproščena DDV, če pridobitelj, identificiran za namene DDV v drugi državi članici (v vašem primeru je to…
