SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 3. aprila 2025 (jezik postopka: poljščina)
„ Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – člen 9(1) – Pojma ‚davčni zavezanec‘ in ‚ekonomska dejavnost‘ – Prodaja kmetijskega zemljišča za razvoj stanovanj – Priprava za prodajo s strani pooblaščenega zastopnika, ki deluje kot izvajalec poslovne dejavnosti – Zakonska skupnost premoženja med zakoncema, ki sta lastnika “
V zadevi C‑213/24 [Grzera](i),
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Wojewódzki Sd Administracyjny we Wrocławiu (upravno sodišče vojvodstva v Vroclavu, Poljska) z odločbo z dne 28. decembra 2023, ki je na Sodišče prispela 19. marca 2024, v postopku
E. T.
proti
Dyrektor lzby Administracji Skarbowej we Wrocławiu,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi A. Kumin, predsednik senata, I. Ziemele, sodnica, in S. Gervasoni (poročevalec), sodnik,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za E. T. T. Michalik, doradca podatkowy,
– za Dyrektor Izby Administracji Skarbowej we Wrocławiu M. Kowalewska in T. Wojciechowski,
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za češko vlado L. Březinová, M. Smolek in J. Vláčil, agenti,
– za Evropsko komisijo Ł. Habiak in M. Herold, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 9(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med E. T., fizično osebo, in Dyrektor Izby Administracji Skarbowej we Wrocławiu (direktor urada davčne uprave v Vroclavu, Poljska; v nadaljevanju: davčna uprava) v zvezi z zavezanostjo te osebe za plačilo davka na dodano vrednost (DDV) za prodajo več parcel.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V skladu s členom 2(1)(a) Direktive o DDV so predmet DDV dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo.
4 Člen 9(1) te direktive določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
Poljsko pravo
Zakon o davku na blago in storitve
5 Člen 15 ustawa o podatku od towarów i usług (zakon o davku na blago in storitve) z dne 11. marca 2004 (Dz. U. 2017, št. 1221), v različici, ki se uporablja v sporu o glavni stvari, določa:
„1. Davčni zavezanci so pravne osebe, organizacijske enote brez statusa pravne osebe in fizične osebe, ki neodvisno opravljajo ekonomsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
2. Ekonomska dejavnost zajema vsakršno dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali ponudnikov storitev, tako pravnih subjektov, ki izkoriščajo naravne vire, kot tudi kmetovalcev, ter dejavnost oseb, ki opravljajo svobodne poklice. Za ekonomsko dejavnost je mogoče šteti zlasti izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
Zakon o družinskem zakoniku in zakoniku o skrbništvu
6 Člen 31(1) ustawa – Kodeks rodzinny i opiekuńczy (zakon o družinskem zakoniku in zakoniku o skrbništvu) z dne 25. februarja 1964 (Dz. U. 2017, št. 682), v različici, ki se uporablja v sporu o glavni stvari, določa:
„Ob sklenitvi zakonske zveze se med zakoncema po samem zakonu vzpostavi premoženjska skupnost (zakonita premoženjska skupnost), ki velja za premoženje, ki ga v času trajanja zakonske zveze pridobita oba zakonca ali eden od njiju (skupno premoženje). Premoženje, ki ni vključeno v zakonito premoženjsko skupnost, je del lastnega premoženja vsakega od zakoncev.“
7 Člen 35 tega zakona določa:
„Za delitev skupnega premoženja v času trajanja zakonite premoženjske skupnosti ne more zaprositi nobeden od zakoncev. Prav tako ne more niti razpolagati niti se zavezati k razpolaganju z deležem, ki mu bo v primeru prenehanja premoženjske skupnosti pripadel na skupnem premoženju ali na posameznih predmetih, ki so del tega premoženja.“
8 Člen 37(1) navedenega zakona določa:
„(1) Soglasje obeh zakoncev se zahteva za:
1. vsak pravni posel, ki vodi do odsvojitve nepremičnine, obremenitve na nepremičnini, do odplačne pridobitve nepremičnine ali trajne uporabe ali do dajanja nepremičnine na razpolago in do uživanja nepremičnine“.
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
9 Oseba E. T. in njen zakonec, W. T., sta leta 1989 postala lastnika več kmetijskih zemljišč v okviru sporazuma o neodplačnem prenosu kmetijskega gospodarstva s staršev W. T. na naslednika. Ta zemljišča so postala del zakonite premoženjske skupnosti zakoncev T.
10 Leta 2011 se je par odločil, da bo prodal te parcele, in je za to z družbo B. A. Z. (v nadaljevanju: prevzemnik naročila) sklenil pogodbo o naročilu. Prevzemnik naročila je bil med drugim zadolžen za organizacijo parceliranja zemljišča na manjše parcele in za izvedbo potrebnih ukrepov za spremembo vpisov v zemljiško knjigo in kataster, za spremembo uvrstitve parcel v lokalni prostorski načrt (od kmetijskih zemljišč do stavbnih zemljišč), za povezavo zemljišča na komunalna omrežja, za oglaševanje parcel potencialnim kupcem in za pripravo dokumentov, potrebnih za sklenitev notarskih listin o prodaji kupcem parcel. Zakonca sta prevzemnika naročila pooblastila, da v njunem imenu nastopa pri različnih pristojnih poljskih organih. Plačilo prevzemnika naročila je ustrezalo razliki med prodajnimi cenami, določenimi v pogodbi o naročilu, in dejanskimi prodajnimi cenami.
11 Parcele so bile prodane med letoma 2017 in 2021.
12 Davčna uprava meni, da so te prodaje pomenile gospodarsko dejavnost, ki bi morala biti predmet DDV, ker je menila, da so bile zadevne zemljiške parcele, ki so bila kmetijska zemljišča, pred prodajo pretvorjene v stavbna zemljišča in da je bila kupljena dodatna parcela, da bi se ustvarile notranje ceste in dostop do različnih ustvarjenih parcel. Zato je z odločbama z dne 28. julija in 19. septembra 2022 za E. T. na navedene prodaje obračunala DDV in sprejela podobno odločbo v zvezi z W. T.
13 Osebi E. T. in W. T. pa menita, da prodaje spadajo v okvir običajnega upravljanja osebnega premoženja, tako da niso predmet DDV. Oseba E. T. je tako zoper odločbo davčne uprave v zvezi z njo vložila tožbo…
