SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 4. julija 2024 (jezik postopka: romunščina)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Obdavčljive transakcije – Opravljanje storitev za plačilo – Provizija za upravljanje, ki jo prejme organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic za prejemanje, razdelitev in plačilo nadomestil, dolgovanih imetnikom pravic – Nadomestila, ki niso del obdavčljive transakcije“
V zadevi C‑179/23,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Înalta Curte de Casaie i Justiie (vrhovno kasacijsko sodišče, Romunija) z odločbo z dne 15. novembra 2022, ki je na Sodišče prispela 21. marca 2023, v postopku
Centrul Român pentru Administrarea Drepturilor Artiștilor Interpreți (Credidam)
proti
Guvernul României,
Ministerul Finanțelor,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, A. Prechal (poročevalka), predsednica drugega senata v funkciji sodnice sedmega senata, in M. L. Arastey Sahún, sodnica,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Centrul Român pentru Administrarea Drepturilor Artiștilor Interpreți (Credidam) S. Brăileanu, A.-M. Gheorghian in M. Niculeasa, avocai,
– za romunsko vlado E. Gane, R. I. Haieganu in A. Rotăreanu, agentke,
– za Evropsko komisijo A. Armenia in M. Herold, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 24(1) in člena 25(c) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Centrul Român pentru Administrarea drepturilor Artiștilor Interpreți (CREDIDAM) ter Guvernul României (romunska vlada) in Ministerul Finanțelor (ministrstvo za finance, Romunija) glede spremembe predpisov, ki za dejavnost organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih in sorodnih pravic v zvezi s prejemanjem, razdelitvijo in plačilom nadomestil, dolgovanih imetnikom teh pravic, določa plačilo davka na dodano vrednost (DDV), kadar ta nadomestila ne spadajo na področje uporabe Direktive o DDV.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva o DDV
3 Člen 2(1)(c) Direktive o DDV določa:
„Predmet DDV so naslednje transakcije:
[…]
(c) storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo“.
4 Člen 9(1) te direktive določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
,Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
5 Člen 24(1) navedene direktive določa:
„‚Opravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.“
6 Člen 25 Direktive o DDV določa:
„Opravljanje storitev lahko med drugim vključuje eno od naslednjih transakcij:
[…]
(c) opravljanje storitev na podlagi naloga ali v imenu državnega organa ali na podlagi zakona.“
7 Člen 28 te direktive določa:
„Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu, vendar za račun druge osebe, se šteje, da je prejel in opravil te storitve sam.“
8 Člen 73 navedene direktive določa:
„Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“
Direktiva 2014/26/EU
9 Člen 3 Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu (UL 2014, L 84, str. 72) določa:
„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) ‚organizacija za kolektivno upravljanje pravic‘ pomeni vsako organizacijo, ki je z zakonom ali z dodelitvijo, licenco ali katerim koli drugim pogodbenim dogovorom pooblaščena za upravljanje avtorske ali sorodnih pravic v imenu več kot enega imetnika pravic in v skupno korist teh imetnikov pravic, pri čemer je to njen edini ali glavni namen, in ki izpolnjuje eno ali obe naslednji merili:
(i) je v lasti ali pod nadzorom svojih članov;
(ii) je organizirana na nepridobitni osnovi;
[…]
(h) ‚prihodek iz pravic‘ pomeni prihodek, ki ga prejme organizacija za kolektivno upravljanje pravic v imenu imetnikov pravic, v zvezi z izključno pravico, pravico do plačila ali pravico do nadomestila;
(i) ‚provizije za upravljanje‘ pomenijo znesek, ki ga organizacija za kolektivno upravljanje pravic zaračuna, odbije ali kompenzira od prihodka iz pravic ali kakršnega koli prihodka iz naložb prihodka iz pravic za kritje stroškov upravljanja avtorske ali sorodnih pravic;
[…].“
Romunsko pravo
Davčni zakonik
10 Člen 268 Legea nr. 227/2015 privind Codul fiscal (zakon št. 227/2015 o davčnem zakoniku, v nadaljevanju: davčni zakonik), naslovljen „Obdavčljive transakcije“, določa:
„1. Za namene DDV se v Romuniji obdavčijo transakcije, ki kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) transakcije, ki so v smislu členov od 270 do 272 dobava blaga ali opravljanje storitev za plačilo, ki so predmet DDV, ali se štejejo za tako dobavo ali storitev;
[…].“
11 Člen 271 davčnega zakonika, naslovljen „Opravljanje storitev“, določa:
„1. Opravljanje storitev pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga, kakor je opredeljena v členu 270.
2. Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu, vendar za račun druge osebe, se šteje, da je prejel in opravil te storitve sam.
3. Opravljanje storitev vključuje transakcije, kot so:
(a) dajanje blaga v najem ali dajanje blaga na razpolago v okviru pogodbe o lizingu;
(b) odstop premoženja v pravicah, ne glede na to, ali so te pravice ustanovljene z dokumentom ali ne, zlasti: prenos in/ali odstop avtorskih pravic, patentov, licenc, znamk in drugih podobnih pravic;
(c) zaveza, da ne bo opravljala ekonomske dejavnosti, da ne bo konkurirala drugi osebi ali da bo dopustila ukrepanje ali stanje;
(d) opravljanje storitev na podlagi naloga ali v imenu državnega organa ali na podlagi zakona.
(e) storitve posredovanja, ki jih opravljajo osebe, ki delujejo v imenu in za račun drugih oseb, kadar posredujejo v okviru dobave blaga ali opravljanja storitev.“
Zakon št. 8/1996
12 Člen 144 Legea nr. 8/1996 privind dreptul de autor și drepturile conexe (zakon št. 8/1996 o avtorskih in sorodnih pravicah) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (Monitorul Oficial al României, del I, št. 489 z dne 14. junija 2018, v nadaljevanju: zakon št. 8/1996), določa:
„1. Avtor ali imetnik avtorske ali sorodne pravice izvršuje pravice, ki jih ima na podlagi tega zakona, individualno ali kolektivno, ob upoštevanju določb tega zakona.
[…]“
13 Člen 145 zakona št. 8/1996 določa:
„1. Kolektivno upravljanje je obvezno za izvrševanje teh pravic:
(a) pravice do nadomestila za privatno razmnoževanje;
(b) pravice do pravičnega nadomestila za javno posojanje iz člena 18(2);
(c) pravice radiodifuznega oddajanja glasbenih del;
(d) pravice do enkratnega pravičnega nadomestila, priznanega izvajalcem in proizvajalcem fonogramov za priobčitev javnosti in radiodifuzno oddajanje fonogramov, objavljenih v komercialne namene, ali za reprodukcijo takih fonogramov;
(e) pravice kabelske retransmisije;
(f) pravice retransmisije;
(g) pravice do pravičnega nadomestila za osirotela dela.
2. Za kategorije pravic iz odstavka 1 velja, da organizacije za kolektivno upravljanje zastopajo tudi tiste imetnike pravic, ki jim niso podelili pooblastila.“
14 Člen 150 tega zakona določa:
„1. Organizacije za kolektivno upravljanje pravic so v smislu tega zakona pravne osebe, ustanovljene s svobodnim združenjem, katerih cilj je edinstvena ali glavna dejavnost upravljanja avtorskih ali sorodnih pravic, kategorij pravic, vrst del ali drugih varovanih predmetov varstva, ki jim ga je zaupalo več avtorjev ali imetnikov avtorskih pravic, v skupno korist zadnjenavedenih.
2. […] na organizacije za kolektivno upravljanje pravic ni mogoče prenesti ali odstopiti avtorske in sorodnih pravic ali uveljavljanja teh pravic.
3. Za namene odstavka 1 kolektivno upravljanje pravic, kategorij pravic, vrst del ali drugih predmetov varstva vključuje izdajanje licenc, nadzor nad uporabo pravic ali nad vrstami upravljanih del, zagotavljanje spoštovanja teh pravic, prejemanje, razdelitev in plačilo zneskov, dolgovanih avtorjem ali imetnikom avtorskih ali sorodnih pravic, ki izhajajo iz nadomestil, plačanih za izkoriščanje upravljanih pravic ali naložb prihodka iz teh pravic.“
15 Člen 169 navedenega zakona določa:
… 