SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 3. februarja 2022 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 122 – Nižja stopnja za dobave lesa za kurjavo – Razlikovanje glede na objektivne značilnosti in lastnosti proizvodov – Oblike lesa, namenjene izgorevanju, ki izpolnjujejo enake potrebe potrošnika in si med seboj konkurirajo – Načelo davčne nevtralnosti“
V zadevi C‑515/20,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 10. junija 2020, ki je na Sodišče prispela 14. oktobra 2020, v postopku
B AG
proti
Finanzamt A,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi L. Bay Larsen, podpredsednik Sodišča v funkciji predsednika šestega senata, N. Jääskinen in J.-C. Bonichot (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: E. Tanchev,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za B AG T. Hammer, Wirtschaftsprüfer in Steuerberater, in C. Hammer, Steuerberater,
– za nemško vlado J. Möller in S. Costanzo, agenta,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in R. Pethke, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 98 in 122 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo B AG in Finanzamt A (finančna uprava A, Nemčija) (v nadaljevanju: davčna uprava) glede uporabe nižje stopnje davka na dodano vrednost (DDV), ki se uporablja za dobave lesnih sekancev.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva o DDV
3 V uvodni izjavi 4 Direktive o DDV je navedeno:
„Uresničitev cilja o vzpostavitvi notranjega trga je pogojena z uporabo zakonodaje o prometnih davkih v državah članicah, ki ne izkrivlja pogojev konkurence in ne ogroža prostega pretoka blaga in storitev. Zato je treba doseči uskladitev zakonodaje o prometnih davkih s sistemom [DDV], ki bi odpravil, kolikor je mogoče, dejavnike, ki lahko izkrivljajo pogoje konkurence na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti.“
4 V uvodni izjavi 7 te direktive je navedeno:
„Skupni sistem DDV bi moral, kljub temu da stopnje in oprostitve niso popolnoma usklajene, voditi v nevtralnost konkurence, kar pomeni, da bo imelo podobno blago na ozemlju vsake države članice enako davčno obremenitev ne glede na število proizvodnih in distribucijskih faz.“
5 Člen 96 navedene direktive določa:
„Države članice uporabljajo splošno stopnjo DDV, ki jo določi vsaka država članica kot odstotek od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in za opravljanje storitev.“
6 Člen 98 Direktive o DDV določa:
„1. Države članice lahko uporabljajo eno ali dve nižji stopnji.
2. Nižje stopnje se uporabljajo samo za dobave blaga in opravljanje storitev iz kategorij, določenih v Prilogi III.
[…]
3. Pri uporabi nižjih stopenj iz odstavka 1 za kategorije, ki se nanašajo na blago, lahko države članice uporabljajo kombinirano nomenklaturo, da določijo natančen obseg vsake kategorije.“
7 Priloga III k tej direktivi, v kateri je določen seznam dobav blaga in storitev, za katere se lahko uporabijo nižje stopnje iz člena 98 te direktive, ne vsebuje kategorije proizvodov „les za kurjavo“.
8 Členi od 109 do 122 navedene direktive določajo pogoje, pod katerimi lahko države članice do uvedbe dokončne ureditve uporabljajo nižje stopnje DDV.
9 Člen 122 iste direktive določa:
„Države članice lahko uporabljajo nižjo stopnjo za dobavo […] lesa za kurjavo.“
KN
10 Kombinirana nomenklatura (v nadaljevanju: NK) je navedena v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 (UL 2014, L 312, str. 1).
11 Med drugim zajema te tarifne številke:
|
Tarifna oznaka KN
|
Poimenovanje
|
|
4401
|
Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver in podobni drobci, žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike
|
|
4401 10 00
|
– Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah
|
|
– Iver, sekanci in podobno
|
|
4401 21 00
|
– – iglavcev
|
|
4401 22 00
|
– – neiglavcev
|
|
– Žagovina, odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike
|
|
4401 31 00
|
– – leseni peleti
|
|
4401 39
|
– – drugo
|
|
4401 39 20
|
– – – aglomerirani (npr.: briketi)
|
|
– – – drugo
|
|
4401 39 30
|
– – – – žagovina
|
Nemško pravo
12 Člen 12 Umsatzsteuergesetz (zakon o davku na dodano vrednost) določa:
„(1) Davčna stopnja znaša 19 % davčne osnove za vse obdavčljive transakcije (člena 10 in 11, člen 25(3) ter člen 25a(3) in (4)).
(2) Davčna stopnja se zniža na 7 % za te transakcije:
1. dobavo, uvoz ali pridobitev blaga znotraj Skupnosti iz priloge 2, razen blaga, navedenega pod številko 49(f) ter številkama 53 in 54;
[…]“
13 Številka 48 priloge 2 k temu zakonu določa:
|
[Zaporedna številka]
|
Poimenovanje blaga
|
Carinska tarifa (poglavje, tarifna številka, tarifna podštevilka)
|
|
48
|
Les, in sicer:
|
|
|
a) Les za kurjavo v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah
|
Tarifna podštevilka 4401 10 00
|
|
b) Žagovina, odpadki in ostanki, aglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike
|
Tarifna podštevilka 4401 30
|
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno…
