2022.01.1.1 Upoštevanje prekluzivnega roka za odbitek DDV – pojasnilo FURS
mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka
Predstavljamo primer, v katerem je davčni zavezanec, ki ima sedež in je identificiran za namene DDV, od drugega davčnega zavezanca, ki ima prav tako sedež in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, v letu 2018 nabavil objekt, katerega dobava je bila skladno s 7. točko 44. člena ZDDV-1 sicer oproščena plačila DDV, vendar pa je bila uveljavljena opcija obdavčitve po 45. členu ZDDV-1. Čeprav se je v tem času način podajanja dogovora med prodajalcem in kupcem nepremičnine spremenil, je že v letu 2018 veljal pogoj, da je bila uveljavitev opcijske obdavčitve po tej določbi možna le, če je imel kupec pravico do celotnega odbitka DDV. To posledično pomeni, da bi bila uveljavitev opcijske obdavčitve ob nakupu upravičena le v primeru, da je kupec v tistem trenutku imel pravico do celotnega odbitka DDV in je to nepremičnino nameraval uporabljati za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti (opomba 1).
Za slednje je moral kupec posedovati objektivni dokaz. Posedovanje objektivnih dokazov ima v primeru poslovanja z nepremičninami namreč še poseben pomen, saj pri tej dejavnosti lahko pride do opravljanja obdavčene ali oproščene dejavnosti. Žal pa ti objektivni dokazi niso nikjer izrecno taksativno navedeni, pač pa…